Pojdi na vsebino

Marie Skłodowska-Curie: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Življenje in delo: mnenje brez vira
m + Ljudje, po katerih so poimenovani kemični elementi
 
(13 vmesnih redakcij 8 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Curie}}
{{drugipomeni2|Curie}}

{{infopolje Znanstvenik
{{infopolje Znanstvenik
| name = Marie Skłodowska-Curie
| name = Marie Skłodowska-Curie
Vrstica 22: Vrstica 21:
}}
}}


'''Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie''', [[Poljaki|poljsko]]-[[Francozi|francoska]] [[fizičarka]] in [[kemičarka]], * [[7. november]] [[1867]], [[Varšava]], [[Poljska]], † [[4. julij]] [[1934]], [[Sallanches]], [[Francija]].
'''Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie''' [marí skuódóuska kirí], [[Poljaki|poljsko]]-[[Francozi|francoska]] [[fizičarka]] in [[kemičarka]], * [[7. november]] [[1867]], [[Varšava]], [[Poljska]], † [[4. julij]] [[1934]], [[Sallanches]], [[Francija]].


== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==
Vrstica 54: Vrstica 53:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
'''(v tujih jezikih)'''
{{Zbirka|Marie Curie}}
{{Zbirka|Marie Curie}}


'''(v tujih jezikih)'''
* [http://www.ptchem.lodz.pl/en/museum.html Muzej Marie Sklodovske-Curie v Waršavi] {{Webarchive|url=/proxy/https://web.archive.org/web/20050426073312/http://www.ptchem.lodz.pl/en/museum.html |date=2005-04-26 }}
* [http://www.ptchem.lodz.pl/en/museum.html Muzej Marie Sklodovske-Curie v Waršavi] {{Webarchive|url=/proxy/https://web.archive.org/web/20050426073312/http://www.ptchem.lodz.pl/en/museum.html |date=2005-04-26 }}
* [http://www.youtube.com/watch?v=Zz7Q-zZ4onc The Genius of Marie Curie: The Woman Who Lit Up the World] (2013 [[BBC]] documentary)
* [http://www.youtube.com/watch?v=Zz7Q-zZ4onc The Genius of Marie Curie: The Woman Who Lit Up the World] (2013 [[BBC]] documentary)
Vrstica 74: Vrstica 73:
* {{IMDb title|id=0075534|title=Marie Curie}} – Portrayal of Marie Curie in a television mini series produced by the [[BBC]]
* {{IMDb title|id=0075534|title=Marie Curie}} – Portrayal of Marie Curie in a television mini series produced by the [[BBC]]
* [http://www.aip.org/history/curie/contents.htm "Marie Curie and the Study of Radioactivity"] {{Webarchive|url=/proxy/https://web.archive.org/web/20131031052900/http://www.aip.org/history/curie/contents.htm |date=2013-10-31 }} at American Institute of Physics website.'' (Site also has a short version for kids entitled [http://www.aip.org/history/curie/brief/index.html "Her story in brief!"] {{Webarchive|url=/proxy/https://web.archive.org/web/20150909131154/https://www.aip.org/history/curie/brief/index.html |date=2015-09-09 }}.)''
* [http://www.aip.org/history/curie/contents.htm "Marie Curie and the Study of Radioactivity"] {{Webarchive|url=/proxy/https://web.archive.org/web/20131031052900/http://www.aip.org/history/curie/contents.htm |date=2013-10-31 }} at American Institute of Physics website.'' (Site also has a short version for kids entitled [http://www.aip.org/history/curie/brief/index.html "Her story in brief!"] {{Webarchive|url=/proxy/https://web.archive.org/web/20150909131154/https://www.aip.org/history/curie/brief/index.html |date=2015-09-09 }}.)''
* {{cite web| url=/proxy/http://www.hypatiamaze.org/m_curie/curie_walk.html | title=Marie Curie Walking Tour of Paris| publisher=Hypatia| accessdate=7 November 2011}}
* {{navedi splet| url=/proxy/http://www.hypatiamaze.org/m_curie/curie_walk.html | title=Marie Curie Walking Tour of Paris| publisher=Hypatia| accessdate=7 November 2011}}
* [http://archive.org/search.php?query=marie%20curie%20AND%20mediatype%3Atexts Works by Marie Curie] at [http://archive.org/ Internet Archive]
* [http://archive.org/search.php?query=marie%20curie%20AND%20mediatype%3Atexts Works by Marie Curie] at [http://archive.org/ Internet Archive]
* [http://gallica.bnf.fr/Search?idArk=&n=15&p=1&lang=EN&adva=1&adv=1&reset=&urlReferer=%2Fadvancedsearch%3Flang%3DEN&enreg=&tri=&catsel1=f_title&cat1=curie&ope2=MUST&catsel2=f_creator&cat2=marie+curie&ope3=MUST&catsel3=f_tdm&cat3=&date=daTo&daFr=&daTo=&sel_provenance_Part=toutPartenaires&sel_provenance_Edist=toutSNE&sel_source=toutSources&dateMiseEnLigne=indexDateFrom&firstIndexationDateDebut=&firstIndexationDateFin=&tri=&submit2=Start+search Works by Marie Curie] at [http://gallica.bnf.fr/?lang=EN Gallica]
* [http://gallica.bnf.fr/Search?idArk=&n=15&p=1&lang=EN&adva=1&adv=1&reset=&urlReferer=%2Fadvancedsearch%3Flang%3DEN&enreg=&tri=&catsel1=f_title&cat1=curie&ope2=MUST&catsel2=f_creator&cat2=marie+curie&ope3=MUST&catsel3=f_tdm&cat3=&date=daTo&daFr=&daTo=&sel_provenance_Part=toutPartenaires&sel_provenance_Edist=toutSNE&sel_source=toutSources&dateMiseEnLigne=indexDateFrom&firstIndexationDateDebut=&firstIndexationDateFin=&tri=&submit2=Start+search Works by Marie Curie] at [http://gallica.bnf.fr/?lang=EN Gallica]
* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=51878 Akademsko drevo Marie Skłodowske-Curie] na Physics Tree {{ikona en}}
* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=51878 Akademsko drevo Marie Skłodowske-Curie] na Physics Tree {{ikona en}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=177944}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=177944}}

{{-}}


{{Nobelova nagrada za fiziko}}
{{Nobelova nagrada za fiziko}}
Vrstica 86: Vrstica 83:
{{Nobelova nagrada za kemijo}}
{{Nobelova nagrada za kemijo}}
{{Matteuccijeva medalja}}
{{Matteuccijeva medalja}}
{{Ljudje, po katerih so poimenovani kemični elementi}}

{{normativna kontrola}}
{{physicist-stub}}
{{physicist-stub}}
{{chemist-stub}}
{{chemist-stub}}

{{normativna kontrola}}


{{DEFAULTSORT:Skłodowska-Curie, Marie}}
{{DEFAULTSORT:Skłodowska-Curie, Marie}}

[[Kategorija:Poljski fiziki]]
[[Kategorija:Poljski fiziki]]
[[Kategorija:Poljski kemiki]]
[[Kategorija:Poljski kemiki]]
Vrstica 113: Vrstica 108:
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali kemijski element]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali kemijski element]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Pokopani v Panthéonu]]
[[Kategorija:Pokopani v Panthéonu]]
[[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]]
[[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]]

Trenutna redakcija s časom 19:19, 11. avgust 2024

Marie Skłodowska-Curie
Portret
RojstvoMarya Salomea Skłodowska[1]
7. november 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[2][3][…]
Varšava, Kongresna Poljska[d], Ruski imperij[2][3][…]
Smrt4. julij 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[2][3][…] (66 let)
Sancellemoz[d], Passy[d][2][4]
BivališčePoljska, Francija
NarodnostPoljska poljska
Francija francoska
Področjafizika, kemija
UstanovePariška univerza
Alma materPariška univerza
Pariški inštitut za fiziko in kemijo
Mentor doktorske
disertacije
Gabriel Lippmann
Doktorski študentiAndré-Louis Debierne
Óscar Moreno
Marguerite Catherine Perey
Poznan poradioaktivnost
polonij
radij
Pomembne nagrade Nobelova nagrada za fiziko (1903)
Davyjeva medalja (1903)
Matteuccijeva medalja (1904)
Nobelova nagrada za kemijo (1911)
ZakonecPierre Curie
Podpis

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie [marí skuódóuska kirí], poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Marie Curie je bila pionirka na področju raziskovanja sevanja, skupaj z Becquerelom in možem kot prva ženska Nobelova nagrajenka za fiziko in osem let kasneje tudi Nobelova nagrajenka za kemijo.

Rodila se je v Varšavi in se preselila v Pariz, kjer je na Sorbonni študirala kemijo in fiziko, ter postala prva ženska, ki je tam poučevala. Na Sorbonni je srečala svojega bodočega moža Pierra Curieja, s katerim sta skupaj proučevala radioaktivne snovi in leta 1898 odkrila, da uranova ruda (uranova svetlica) vsebuje neznano snov, ki je bolj radioaktivna od urana, pridobljenega iz nje. Do leta 1898 sta našla edino možno logično razlago za njuno opažanje. Uranova svetlica mora vsebovati neko neznano sestavino in tako je 26. decembra napovedala obstoj nove snovi. Leta 1902 sta po dolgem neprestanem delu in še posebej pri prečiščevanju radijevega klorida odkrila dva nova kemijska elementa; prvega sta po Mariejini rodni Poljski poimenovala polonij, drugega pa zaradi njegove močne radioaktivnosti radij. Za to odkritje in za nadaljnje preučevanje radija je leta 1911 prejela Nobelovo nagrado za kemijo. Curiejeva je poleg Paulinga edina, ki je prejela Nobelovo nagrado za dve različni znanstveni področji. Tudi Bardeen je na primer prejel nagrado dvakrat, vendar obakrat za fiziko.

Od leta 1900 do 1908 je bila Curiejeva profesorica na dekliški normalki v Sevresu. Leta 1903 so jo kot doktorico znanosti pripustili na znanstveno fakulteto v Parizu, kjer je pozneje postala voditeljica vseh del na institutu, ki ga je vodil njen mož. Po njegovi smrti je zasedla njegovo mesto. Predavala je o radioaktivnosti in sorodnih vedah, pozneje pa je veliko dela opravila v svojem laboratoriju, kjer je izdelala študije o radioaktivnih organizmih. Poleg znanstvenega dela je vzgajala tudi svoji hčerki, Ireno in Evo. Med 1. svetovno vojno je organizirala 20 mobilnih sanitetnih avtomobilov z radioaktivnimi preparati, ki so jih zdravniki uporabljali za pomoč ranjenim vojakom na fronti. Obiskovala je lazarete, delila nasvete, postavljala aparate in poučevala strežno osebje. Večkrat je tudi sama preiskovala ranjence. Uredila je posebno službo za strežno osebje in teoretično ter praktično izobrazila mnogo bolničarjev, ki so pomagali zdravnikom na bojiščih. To šolanje je delovalo kot podružnica radiološkega instituta v Parizu. Po vojni so radiološki institut v Parizu popolnoma modernizirali in je deloval skupaj z laboratorijem za biologijo v tesni povezavi s Pasteurjevim zavodom.

Po moževi smrti je imela afero s fizikom Paulom Langevinom, ki je bil poročen.

Njeno znanstveno delo z radioaktivnimi elementi pa ji je uničilo zdravje, tako da je zbolela za levkemijo in leta 1934 v bližini francoskega kraja Sallanches tudi umrla in tako ni dočakala Nobelove nagrade svoje hčerke Irène Joliot-Curie, ki jo je ta prejela leto kasneje.

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

[uredi | uredi kodo]

Po njej se imenuje asteroid 7000 Curie, ki ga je odkril Rigaux 6. novembra 1939 na Belgijskem kraljevem observatoriju v Uccleu.

Po njej se imenuje tudi najprestižnejši raziskovalno-izobraževalni program Evropske unije za doktorski in podoktorski študij - Ukrepi Marie Skłodowska-Curie, ki je del večletnih evropskih okvirnih programov za raziskovanje in inovacije.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. https://chemia.ug.edu.pl/sites/default/files/_nodes/strona-chemia/16702/files/fmr-mscurie.pdf
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Рожанский И. Д. Склодовская-Кюри Мария // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1976. — Т. 23 : Сафлор — Соан. — С. 512.
  3. 3,0 3,1 3,2 Krugosvet — 2000.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Encyclopædia Britannica
  • Curie, M. (1929), »Moje življenje in moje delo«, Življenje in svet (št. 20)
  • Strnad, Janez (1998), Fiziki, 2. del, Ljubljana: Modrijan, str. 157–172, COBISS 53716736

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

(v tujih jezikih)