Pojdi na vsebino

Zahodne Ture

Zahodne Ture
Visoke Ture
Panorama skupine Venediger
Najvišja točka
VrhGrossglockner
Nadm. višina3.798 m
Koordinate47°04′30″N 12°41′40″E / 47.07500°N 12.69444°E / 47.07500; 12.69444
Poimenovanja
Domače imenemško Hohe Tauern, italijansko Alti Tauri
Geografija
Zahodne Ture se nahaja v Alps
Zahodne Ture
Lega v Alpah
DržaveAvstrija in Italija
Države/ProvinceSalzburg, Koroška, Tirolska in Južna Tirolska
Koordinate gorovja47°10′N 12°30′E / 47.167°N 12.500°E / 47.167; 12.500
GorovjeOsrednje vzhodne Alpe
Geologija
OrogenezaAlpidska orogeneza
Starost kamninpaleozoik
Tip kamningnajs, skrilavec

Zahodne Ture, tudi Visoke Ture (nemško Hohe Tauern, italijansko Alti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno od prelaza Brenner. Greben tvori južno mejo avstrijske dežele Salzburg s Koroško in vzhodno Tirolsko, medtem ko manjši del na jugozahodu pripada italijanski pokrajini Južna Tirolska. Območje vključuje najvišjo goro Avstrije, Veliki Klek z nadmorsko višino 3798 m.

Na vzhodu se območje priključi Vzhodnim ali Nizkim Turam.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Po klasifikaciji vzhodnih Alp (Alpine Club) gorovje omejuje dolina reke Salzach na severu (ki ga ločuje od Kitzbühelskih Alp), dolina reke Mure in prelaz Murtörl na vzhodu in ga ločuje od Vzhodnih Tur, dolina Drave na jugu, ki ga ločuje od Južnih apneniških Alp, in prelaz Birnlücke na zahodu, ki jih ločuje od Zillertalskih Alp.

Njegove najpomembnejše podskupine vzdolž alpskega grebena so (od zahoda proti vzhodu):

Visoke Ture s podskupinami

Vzhodni konec Visokih Tur je masiv Hafnerja skupine Ankogel, ki vključuje najbolj vzhodne tri tritisočake v alpski verigi.

Nadaljnje se deli Visoke Ture južno od glavnega grebena Alp (od zahoda na vzhod) na:

  • Skupina Rieserferner (Rieserfernergruppe - Hochgall, 3436 metrov)
  • Gorovje Villgraten (Weiße Spitze, 2962 m)
  • Skupina Šober (Schobergruppe(vključno Petzeck, 3283 m in Hochschober, 3240 m)
  • Skupina Kreuzeck (Kreuzeckgruppe - Mölltaler Polinik, 2784 m)

Narodni park Visoke Ture

[uredi | uredi kodo]
Območje narodnega parka
Glavni članek: Narodni park Visoke Ture.

Vzdolž 100 km v glavni verigi se razteza Narodni park Visoke Ture (Nationalpark Hohe Tauern), katerega zemljiški lastniki so Avstrijski alpski klub in tri dežele Koroška, Salzburg in Tirolska. S površino okoli 1834 kvadratnih kilometrov je daleč največji od sedmih narodnih parkov Avstrije kot tudi največji naravni rezervat v Alpah. [2] Razdeljen je na osrednji del, vključno z masivi Grossglockner in Grossvenediger, s popolno prepovedjo kmetijske rabe in obrobna območja, ki se uporabljajo za gozdarstvo in alpsko-travniško kmetovanje. Pet posebnih naravnih zatočišč so zaščitili pred vsako človeško motnjo.

Park kategorije IUCN II obsega ledenik Pastirica in številne druge ledenike, Krimmlske slapove, številne ledeniške doline in aluvialne stožce, pa tudi razširjena območja tundre in gozdove. Med alpskim rastlinstvom je predvsem cemprin razširjen vzdolž gozdne meje; med grmovnicami je predvsem razširjen sleč Rhododendron ferrugineum pa tudi endemični kamnokreč Saxifraga rudolphiana pri okoli 2800 m. Živali so tudi gamsi, alpski kozorog in jeleni, kot tudi beloglavi jastreba in planinski orel. Nekdaj izumrli brkati ser in alpski svizec sta bila uspešno ponovno uvedena.

Park je bil ustanovljen leta 1971 v skladu z deklaracijo sodelujočih dežel, podpisano v Heiligenblutu, kljub temu pa do leta 1981 ni bila uveljavljena, ko so prvi del okoli Großglocknerja in Hochschoberja na Koroškem zaščitili. Sosednje območje v Salzburgu je sledilo dve leti kasneje, Tirolska se je končno pridružila leta 1992. Turizem se je od ustanovitve narodnega parka rahlo povečal in postal manj škodljiv za okolje. Poseben poudarek je na varovanju okolja in ohranjanju tradicionalnih načinov življenja v Alpah.

Vrhovi

[uredi | uredi kodo]
Großglockner z juga
Dreiherrnspitze z zahoda leta 1890
Hochgall pozimi
Hochalmspitze z juga

Glavni vrhovi Visokih Tur so:

Vrh Skupina Višina (m) Prominenca (m)
Großglockner Glockner 3798 2423
Großvenediger Venediger 3666 1199
Großes Wiesbachhorn Glockner 3564 477
Dreiherrnspitze Venediger 3499 591
Rötspitze Venediger 3496 653
Johannisberg Glockner 3453 277
Hochgall] Rieserferner 3436 1148
Hoher Eichham Venediger 3371 325
Hoher Tenn Glockner 3368 335
Malhamspitze Venediger 3368 319
Hochalmspitze Ankogel 3360 942
Großer Geiger Venediger 3360 293
Schneebiger Nock Rieserferner 3358 542
Fuscherkarkopf Glockner 3331 489
Keeskogel Venediger 3291 373
Schlieferspitze Venediger 3290 513
Petzeck Schober 3283 802
Roter Knopf Schober 3281 556
Ankogel Ankogel 3264 570
Hocharn Goldberg 3254 678
Großer Hornkopf Schober 3251 456
Hohe Fürlegg Venediger 3243 385
Hochschober Schober 3242 438
Großer Muntanitz Granatspitze 3232 717
Hocheiser Glockner 3206 577
Glödis Schober 3206 370
Kitzsteinhorn Glockner 3204 439
Durreck Venediger 3135 626
Hoher Sonnblick Goldberg 3106 271
Lasörling Venediger 3098 490
Großer Hafner Hafner 3068 868
Hoher Prijakt Schober 3064 470
Weisse Spitze Villgraten 2963 920
Mölltaler Polinik Kreuzeck 2784 1580

Predori in prelazi

[uredi | uredi kodo]
Cestninska cesta čez prelaz Grossglockner

Skozi Visoke Ture vodi več predorov:

Najbolj znan gorski prelaz preko Visokih Tur je na slikoviti gorski cesti mimo Grossglocknerja (Großglockner-Hochalpenstraße), odprt leta 1935, vključno s predorom na nadmorski višini 2505 metrov pod prelazom Hochtor (2573 m). Vzhodno od njega je prelaz Katschberg (1641 m) na cesti B 99 in poteka vzporedno s predorom Katschberg ter povezuje Sankt Michael in Rennweg. Druga cesta prečka sedlo Staller med Sankt Jakobom in Defereggenom ter Rasen-Antholzem na 2052 m.

Poleg navedenih cest obstajajo številne mulatjere in pešpoti, nekatere, ki se uporabljajo že od antičnih časov:

Prelaz Lokacija Tip Višina (m)
Riffeltor Kaprun do Heiligenbluta sneg 3051
Bockkarscharte Fusch an der Großglocknerstraße do Heiligenbluta sneg 3046
Sonnblickscharte Rauris do Heiligenbluta sneg 2979
Vörder Umbaltorl Prägraten am Großvenediger do Ahrntal sneg 2928
Obersulzbachtorl Prägraten do Wald im Pinzgau sneg 2926
Untersulzbachtorl Matrei in Osttirol do Wald im Pinzgau sneg 2865
Schwarzkopfscharte Innergschlöß do Bramberga sneg 2850
Prägratertorl Prägraten do Sankt Jakob in Defereggen pešpot 2846
Glodistorl Lienz do Kals am Großglockner sneg 2832
Antholzerscharte Rein in Taufers do Rasen-Antholz sneg 2820
Krimmlertorl Krimmler Achental do Obersulzbachtal sneg 2814
Goldzechscharte Rauris to Heiligenblut sneg 2810
Kalsertorl Lienz to Kals sneg 2803
Ober Tramerscharte Rauris to Döllacha sneg 2802
Kleine Elendscharte Bad Gastein do Gmünda sneg 2739
Kleine Zirknitzscharte Rauris do Döllacha sneg 2719
Mallnitzerscharte Mallnitz do Gmünd sneg 2677
Große Elendscharte Mallnitz do zgornje Maltatal sneg 2673
Unter Pfandlscharte Ferleiten do Heiligenbluta sneg 2665
Bergertorl Ferleiten do Heiligenbluta pešpot 2650
Kaprunertorl Kaprun do zgornje Stubachtal sneg 2635
Virgner ali Defereggertorl Defereggental do Virgena pešpot 2617
Backlenke ali Trojerjoch Defereggental do Prägratena pešpot 2613
Felber Tauern Matrei in Osttirol do Mittersilla mulatjera 2540
Kalser Tauern Kals do Mittersilla pešpot 2512
Hohe Tauern Bad Gastein do Mallnitza mulatjera 2463
Niedere ali Mallnitzer Tauern Bad Gastein do Mallnitza mulatjera 2414
Fuschertorl Ferleiten do Seidlwinkeltal pešpot 2405
Klammljoch Defereggental do Taufersa mulatjera 2291
Arlscharte Gmünd do Sankt Johann im Pongau pešpot 2251
Kals Matreiertorl Kals do Matreia mulatjera 2206
Stanz Bad Gastein do Raurisa pešpot 2103

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Viktor Vovk, Planinski vestnik 1959, stran 304
  2. The largest nature reserve of the Alps ... at www.hohetauern.at. Accessed on 10 Jul 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]